S Petro sva v soboto napadla navrtano steno Velikega vrha. Prvotni plani so bili sicer bolj hribovski, a sva jih zaradi možnih neviht, ki jih potem sploh ni bilo, spremenila. Bila sva tako zgodnja, da je v Valčku še nohtalo. Tudi v psiho. Petra je že proti vrhu smeri ujela zmagovalno formo. Moja forma je bila hitrejša, zato sem jo ujel šele na vstopu v Črnega metulja, ko je že prijetno grelo sonce. Petra je potegnila ta kratko travico in dobila večino ta težkih raztežajev, jaz pa jako zanimiv previs z grmom, ki nima okusnih iglic. Naveza nekje visoko nad nama je vrgla dol konkreten skalni blok, ki se je tik nad nama srečno razletel v kamnito nevihto. Čelada je malo bolj popraskana, drugih posledic pa na srečo ni bilo. Ja, pa dolžine raztežajev v skicah so kar pretirane. Petri je namreč po združitvi 35 in 40-metrskega raztežaja ostalo še dobrih deset metrov 60-metrskega cvilinga!

Na poti nazaj sva srečala Rambota.