Davnega petka, 2. avgusta, smo se namenili v Begunjščico osvojiti smer Janc-Mali. Ker je imel Primož v soboto planiran napad v Šitah, me je doletela ta čast, da častno splezam smer kot vodja naveze.

Častno sem se zapodila v prvi cug, zašvicala, ampak kljub trenju zvlekla štrik do štanta. Primož me je usmerjal po smeri, Neža pa se je izkazala kot odlična šerpa. Z začetkom tretjega cuga, nam je od veselja zaigralo srce, medtem ko je izhod iz zadnjega cuga postregel s plezanjem pod mrežo maksi pajka.

Za zaključek pa še pica in pivo. Tako. Lepo. Ob priliki spet.