Najprej je bil cilj v Srebrnjaku a se je zaradi slabe vremenska napovedi v Julijcih prestavil v Skuto, na poti proti Kamniški Bistrici pa v Ojstrico in sicer smer Ogrin-Omersa, V-, 450m. Še dobro, da je imel Anže v avtu knjigo Slovenske stene. Na parkirišču sva prerisala in poslikala ključne strani iz knjige in sva šla. Na vstopu je bila že ena naveza namenjena v Herletovo. Začetek je bil obetaven. Navezo sva hitro dohitela višje pa sva se malo zgubljala. Tako je to, če dobro ne prebereš opisa. Smer poteka v cik caku po steni tako, da se nabere kar nekaj dolžine. Prehodi so zanimivi, skala pa vedno ni ravno najboljša. Včasih je videti prav sumljiva a vseeno gre. Glede na to, da je smer precej stara klasika je relativno slabo opremljena. Tudi klini so po večini zelooo stari.

Zanimiva smer, ki pa je nebi dal v izbor najlepših.