Potem, ko sva z Marjanom (AK Vertikala) prejšnjo nedeljo preverila vplezanost v predostenju Križevnika ter se spoznala s Frančkovo mojstrovino Dah jeseni (čudovita plezarija) je bil to nedeljo čas za potešitev nove velike želje.

V trapezu Velikega Draškega Vrha (VDV) sva se na mojo željo lotila Poti do sonca, ki sta jo v spomin Ruth Podgornik Reš v letu 2013 splezala Jan in Miha. Čeprav osebno nisem poznal Ruth, pa je na name kot ljubitelja gorskega teka in narave nasploh ustvarila močan vtis. Z energijo, ki jo je izžarevala mi je bila zgled in navdih, za preizkušnje ki jih prinese življenje. Ljubezen, ki jo je izkazovala je bila nalezljiva in navdihujoča. V njen poklon se mi je zdelo več kot smiselno, da nekoč preplezam to smer.

Smer je drzno speljana, mimo osrednje, velike strehe sredi trapeza VDV. Skala je dobra do odlična, kot v ostalih smereh v trapezu. Nekaj raztežajev je precej izpostavljenih, varovanje pa dobro. Z oceno smeri se strinjava (VI+, V-VI).

V izstopnih raztežajih je tudi na naju posijalo sonce, ogrelo nama je ude in spomnilo zakaj se tako radi nastavljamo njegovim žarkom. Na zelenih tratah na vrhu so misli odplavale k spominom na Ruthino pot…

Bil je čudovit dan v hribih. Še več takih.