Ura je bila zgodnja, temperature v minus... Že na parkirišču Mlačce nam je bilo jasno, da nas čaka mrrrrzel dan. Za vsak slučaj smo s seboj vzeli kakšno majico več in se podali v neznano. Ob prihodu na "delovišče" je bil pogled na ledene gmote prav impozanten. Najprej varnost, čelada na glavo, pas, razdelitev v skupine... In za večino tečajnikov prvi stik derez s trdim ledom. Najprej previdno, a smo se kmalu privadili in pozabili, kaj imamo na in pod nogami. Od tu naprej je šlo kot po maslu :)

Inštruktorji so nas najprej naučili abzajla na abalak, izdelovanja sidrišč, osnov lednega plezanja... Zelo zanimivo je bilo spoznanje, da nas v dobrem ledu lahko zadrži že zelo ozek abalak ali pa le en ledni vijak, vse odvisno od kakovosti ledu. Nekaterim je prvo nameščanje lednega vijaka delalo malo težavic, a kaj kmalu je bil led že dodobra navrtan kot kakšen sir. Na začetku nas je malo zeblo v prste na nogah, pa smo malo pomigali in je bilo takoj bolje.

Plezanje pa... Najprej nam ni bilo čisto jasno, kako to gre in komentarji v stilu "ne po frikovsko!" so prišli še kako prav. Smo pa prav kmalu ugotovili, da ni nobene potrebe, da med plezanjem rušimo vse pred in pod seboj in izvajamo kakšne vratolomne manevre, saj si s cepini in derezami sami ustvarjamo smer. Plezanje s cepini in derezami je bila prava uživancija, o mrazu ni bilo več ne duha ne sluha, nekateri fantje so si priredili pravo tekmovanje v zatikanju cepinov in dan je še prehitro minil. Še obvezna analiza in z mislimi smo bili že pri naslednji zimski dogodivščini, ki nas je čakala že čez teden dni.