Končno je prišel čas za Široko peč. V torek sva se z Žiletom (Sašo Žitnik) zgodaj zjutraj odpravila za Ak (preveč zgodaj ne, ker sem zjutraj zaspal).
Stena izgleda od spodaj precej suha a upava na sneg, ki naj bi se skrival na policah. Začetni del smeri plezava nenavezana a se zaradi kvalitete skale hitro naveževa tudi v lažjem svetu. Prvih nekaj raztežajev preplezava brez derez, ker je snega bore malo. Višje pa se pokaže sneg in omogoči hitrejše napredovanje. Noč naju ulovi malo pod izstopnimi kamini kjer se odločiva za bivak. Noč se je rahlo vlekla a ni bila premrzla.
Naslednji dan se po zajtrku zapodiva v kamine. V tem delu smeri se težavnost in krušljivost malo povečata pa tudi pri varovanju in sidriščih porabiva malo več časa. Kline sva zabijala kot nora. V smeri je nekaj starih klinov sama sva dodala še dva.
V sredo popoldan končno stojiva na vrhu smeri z nasmeški na obrazu.
Tri ure in par abzajlov kasneje pa že nazdravljava z viljamovko in se mastiva s špikanimi čevapi pri Valterju.
V trenutnih razmerah ocenjujeva, Centralna smer IV+/4+ IV M5 700m