S Prvo damo sva izkoristila solidno vremensko napoved, se odpeljala v Vipavo in se zapodila v Nikolajevo smer. Če je ARSOtov Aladin za skupno turo napovedoval pesimistično in je vreme dostavilo optimistično, v najinem primeru žal ni bilo tako. Prvi dež je pobožal najini lici v trenutku, ko sva se navezala na štrik. Kljub temu sva se optimistično lotila prvih dveh raztežajev. Ko sem se želel spopasti s platasto štirico, pa je vreme reklo ne. Že načeta morala Prve dame in podrsavanje mojih plezalk sta bila zadnja argumenta za povratek pod steno. V dveh mokrih in enem suhem abzajlu sva se pod steno prepričevala, da sva storila prav. Z ranjenim ponosom in mokro opremo sva se vračala do avta. Rane pa sva zacelila s pašto in pirčkom Na placu. Družbo v avtu in pri celjenju ran sta nama delala Dohtar in Katja, smo pa kasneje spletno izvedeli, da so se v tulišču mudili še drugi železničarji z Neli na čelu. Slike za vnuke tako ni, sva pa ovekovečila abzajl, najljubši manever Prve dame.