V nedeljo, 28. 8. 2016, sva se tečajnika spopadla z nič kaj lepo zvenečo Pocarsko smerjo v vzhodni steni Male Mojstrovke (Grebenec). Po krajšem, a žgočem dostopu iz Vršiča sva z molitvijo po senci le dospela do vstopa, od koder se je ravnokar podala ena naveza. Zaradi dokaj krušljivega terena in morebitnega proženja kamenja sva v steno, ki je na srečo obetala zavetje pred soncem, zagrizla šele kako uro kasneje. Z rdeče obarvanimi svedrovci dobro opremljen poligon, prvotno urejen za urjenje Slovenske vojske, v spodnjem delu ponuja nekoliko lažjo, a precej gruščnato plezarijo (če smo iskreni, DNK – beri slovar nekaj prispevkov nižje ;)), kar pa se v drugem delu z vstopom v kratek kamin in plošči sicer nekoliko popravi in ponudi lepšo, kompaktnejšo skalo. Pa čeprav mi kasneje uspe izruvati celo kamniti kos, ki se ga ne bi sramovala prav nobena kraška hiša. Po nekajurnem manevriranju, med katerim sva si vzela čas tako za utrjevanje (in sprotno analizo) znanja z vmesnimi postanki na sidriščih, kot za uživancijo, sva naposled srečno prisopihala do kratkega izstopnega grebena pod sedlom MM. Sledilo je še par korakov navzgor do sedla ter spust do Tičarjevem doma na obvezno okrepčanje.

Plezala sva pocarja: Andreja in Tomo.