Z Mihatom sva se na lep ponedeljkov dan namenila v Špik. Miha izbere Direttissimo, ker ima daljšo zajedo, jaz ne oporekam, in kasneje mi ni žal. Smer je v zgornji polovici fantastična. Več težav nama je povzročal spodnji del, kjer sva ga malo bluzila po svoje. Najprej malo preveč levo, potem fejst v desno, ojoj, mogoče sva bla pa prej ok, daj idi tu gor pogledat, joj to ni, pridi dol, drek kolko je že ura, daj greva kar v graben pa do Dibonove. In potem sva se našla. Po 12 urah sva na vrhu ujela romantiko zadnjih sončnih žarkov, sestop po Kačjem grabnu pa je ob zgovornih fantih, ki so plezali Direktno minil relativno hitro. Sestop je markiran in neproblematičen, martuljški hribi pa čudoviti. Splača se prespat na Bivaku pod Srcem - zleze pod srce, je eden boljših, stena pa je na dohvatu ruke in gledaš jo že zvečer in gledaš jo zjutraj in kar ne moreš umakniti pogleda...